LILJANA KREMŽAR
Po osnovni izobrazbi sem univ. dipl. pravnica s pravosodnim izpitom. Za sabo imam 17 let prava, 5 let pri odvetnikih in dobrih dvanajst let v veliki gospodarski družbi. Delo je terjalo od mene velike mentalne napore in me spravljalo v velik stres, a me je veselilo in uspehi so me gnali naprej. Rodila sem tudi dva prečudovita otroka… Stres se je kopičil in po nekaj letih divjega tempa sem se izčrpala in potrebovala sem kar nekaj časa, da sem svoje psihofizično zdravje spet uravnovesila. Ta izkušnja me je preoblikovala. Energijo in pozornost sem popolnoma usmerila v izobraževanja na področju alternativnih oblik zdravljenja in prehrane, z namenom, da pomagam sebi in drugim. Lastna izkušnja me je veliko stala, vendar so bila odkritja čudovita.
Vse to želim deliti z vami. Vzporedno s poklicnimi interesi sem gojila tudi zanimanje za ohranjanje zdravja zunaj okvirov uradne medicine. Seznanila sem se z oblikami in metodami zdravljenja, ki človeka obravnavajo kot celoto in ne le njegove posamezne težave ali bolezni. Odkar sem postala mamica, sem se še bolj poglobila v »stara znanja«, saj nisem želela otrokoma dajati antibiotikov in drugih zdravil s številnimi stranskimi učinki, če to zares ni bilo nujno. Tako se že leta in leta zdravimo s homeopatijo ter si pomagamo s tehnikami, kot so NLP in EFT. Žal sem morala na lastni koži čutiti pravilo, da človek naredi velike premike v svojem življenju, ko se mu na nek način podre stari svet. Šele takrat se zares začnejo dogajati premiki, osebnostna rast in celjenje. Tedaj se aktivirajo notranje sile in kreativnost, ki ga vodijo k sebi, k viru uravnoteženosti in zdravja.
In tako je v moje življenje prišla tudi Bownova terapija, v katero sem se dobesedno zaljubila. Zaradi dobrega psihofizičnega počutja, ki mi ga je prinašala vsak mesec, ko sem šla na terapijo, sem o njej začela pripovedovati sorodnikom, prijateljem in znancem. Čutila sem, da je treba vedenje o tej dragoceni metodi in njenem terapevtskem delovanju širiti med ljudmi. Ko sem ugotovila, da je Bownovih terapevtov v Sloveniji in še posebej v štajerski regiji izjemno malo, sem se odločila tudi sama izobraziti za Bownovo terapevtko, da bi pomagala ljudem lažje prenašati stres, se nanj odzivati, da se skratka bolje počutijo in so nasploh bolj zdravi. Pričela sem se učiti anatomijo, patologijo, zdravstveno nego in prvo pomoč in opravila zdravilski izpit na Ministrstvu za zdravje in pridobila uradno licenco, prav tako sem se poglobila v znanost o prehrani, saj je treba človeka obravnavati celostno. Pri tem sem zelo uživala, zato ni bilo težko.
Zdaj vem, da mora biti zdravje na prvem mestu. A dobro razumem ljudi, ko pravijo, »samo to še naredim« ali pa »saj vem, da ne bi smel tega ali onega, ampak potem pa zares preneham s to razvado in začnem zdravo živeti«. Nič kaj drugače ni na področju delovnih razmerij. Prekomerno delo je v našem prostoru še vedno vrednota in dober delavec je tisti, ki v svojem zasebnem času, ki bi ga sicer moral posvetiti sebi in svojim najdražjim, še kar naprej dela in s tem izkazuje lojalnost in pripadnost delodajalcu. Tako ne uspe vzpostaviti ravnotežja. Danes rada rečem, da je pravi “umetnik” tisti, ki uspe uravnotežiti zasebno in poslovno življenje, pri tem pa še skrbeti za dovolj gibanja in zdravo prehrano. Dolgotrajen stres seveda naredi svoje. Brez izjeme in za vsakogar.
Obrnimo to zgodbo! Nič ni pomembnejše od nas samih. Našega zdravja. Če nismo zdravi, ne koristimo nikomur. Pika.
